Cerkveni mešani pevski zbor France Gačnik iz Stranj
1948 zborovodja in organist Dominik Krt 2012
2012 dokler še Bog da ...
V župniji sv.Benedikta v Stranjah so že pred vojno veliko prepevali. Sama vojna je razdejala svetišče na gori, ni pa s tem utihnilo petje. Celo oplemenitilo se je po obnovi svetišča, saj je prvotno praznino med cerkvijo in turnom (šele sedaj vedno bolj spoštovani slovenski arhitekt!) g. Jože Plečnik namenil prav pevcem in orglam mojstra Jenka. To je bil čas župnika p. Martina Perca, ki je vodil petje skupaj z organistom g. Francem Turenškom (Turnškovim očetom). Za njim je delo prevzel njegov sin Franko. Prišel je čas p. Pavla Krajnika in zbor z orglanjem je prevzel g. Spruk Ivan (Urškov Ivan). Med služenjem vojaškega roka ga je nadomestila ga. Mira Lukan (vseskozi pevka, da se zbor ni razpustil), on pa je po vrnitvi nadaljeval svoje delo.Ves čas je zbor obravnavan kot odrasli cerkveni mešani pevski zbor.
S prihodom g. Franceta Gačnika (1962), pa sta v Stranje prišla dva orglarja: g. Janez Močnik (Anže) in župnikov brat g. Jože Gačnik, ki sta izmenjaje igrala pri nedeljskih in prazničnih mašah. Takrat se prvič poleg mešanega zbora ustanovi tudi mladinski zbor, ki je štel kar zavidljivih 40 mladih pevk; tudi nekaj "pevčkov" nas je bilo zraven in pa seveda takratna novost: zabavni (beat) ansambel Kamniktiti (Tomaž Perko, Brane Hribar, John Mavrin, Andrej Perko in Frenk Vengust), ki je potem priskočil na pomoč s svojimi instrumenti za kakšno večjo praznično slovesnost in pa pri nastopih izven župnije Stranje.
Sam sem v ta sestav vstopil najprej kot "pevček" solist ( v tem času sem si uspel izboriti tudi vpis v glasbeno šolo Kamnik!), potem pa po uspelih nastopih stranjskega osnovnošolskega zbora, ki sem ga spremljal pod vodstvom učiteljice g. Slavič Jelice dobil tudi nalogo, da kar igram pri delavniških mašah. Ni bilo težko, saj sem vse ljudsko petje spremljal kar na pamet (tako tudi še danes), ker sem vse pesmi še iz časa ministrantske službe dobro poznal. V tem obdobju je prenehal orglati najprej g. Močnik (ne vem zakaj!) in jaz sem kar "padel" v igranje pri vajah mladinskega pevskega zbora. Nato je zaradi prezasedenosti (rojstna župnija Velike lašče) prenehal igrati še župnikov brat Jože in vse maše so "padle" name. Nedelje in prazniki so bili tako standard: ob 6h doma, ob 8h v Nevljah, pa nato spet ob pol 11h doma in še zvečer ob 18h doma. Naj dodam, da je celotna naša družina sodelovala pri uresničevanju idej in načrtov g. Gačnika. Ja, bili so časi, ko smo marsikaj zmogli in jamranja nismo poznali. Gačnikovo obdobje pa je nemogoče opisati na kratko; bilo je mnogo vsega: lepega, nepozabnega, tudi težkega in grenkega - zato bo potrebno napisati kaj bolj obširnega in vse skupaj opremiti še z številnimi slikami, ki jih je v veliki meri prispeval kar g. Gačnik sam - velik ljubitelj fotografije ! Le kdo bi to lahko naredil ?... Prišel čas, ko bo tudi to narejeno!
Po Gačnikovi smrti leta 1988 sem ostanek pevk in pevcev na njihovo željo (g. Gačnik je namreč ponudil dve možnosti!: imate Karlo Urh in Dominika Krta) z veseljem prevzel. Formiralo oz. podaljšalo se je delo cerkvenega mešanega pevskega zbora z novim spominskim dodatkom "France Gačnik" iz župnije sv. Benedikta Stranje. Že januarja 1989 smo pod tem nazivom nastopili v radijski oddaji Koncert iz naših krajev v telovadnici OŠ Stranje (op.p. Spomnim se, da smo takoj za tem nastopili še na občinski reviji v Kamniku leta 1989, kjer smo se odlično odrezali, bili pa deležni tudi takih izjav: "... a zdej bomo pa še na revijah začel Marija skoz življenje pet..." - izrekel jo je pa brat Anice Verovšek, bivši Karlin pevec črnskega okteta, ki je bil nekdaj celo semenišnik!).
Če danes pogledamo po programih posameznih posvetnih zborov, se le manjšina brani ali "boji" izbrati kako cerkveno zborovsko literaturo – čas in vedno nova spoznanja pa vse tako obračata, da Bog lahko potem obrne!
Trenutno v zboru prepeva le še 30 pevk in pevcev. Pevske vaje imamo vsako sredo ob 19:00 ali 20:00 uri – odvisno od letnega časa - razen v času dopustov (julij, avgust) in pojemo pri vseh jutranjih nedeljskih in prazničnih mašah. Potem so tu še pogrebi, poroke, nastopi izven župnije in številka letnih pevskih udejstvovanj pride do 150 krat v akciji! Mogoče prav zaradi tega ni novih pevcev, sploh moških, saj je potrebno darovati kar veliko osebnega prostega časa za tako dejavnost! Mnogi bi na vajah še bili, a potem ugotovijo, da je njihov duh preslaboten za vsak jutranji nedeljski ali praznični nastop. Eni imajo celo raje petje samo pri mašah in za vaje nimajo časa... pa tako žal tudi pri nas amaterjih ne gre. Red je red in le z njim smo lahko dosegli vse to, kar sedaj imamo. Zbor je tudi EDINI redni udeleženec vseh cerkvenih pevskih revij Kamniške dekanije. Pogosto je kot gost tudi pri radijskih prenosih svetih maš iz cerkve Srca Jezusovega v Ljubljani. Prenos sv. maše pa se je zgodil tudi že v naši cerkvi sv. Benedikta na hribu v Stranjah. Prenos je omogočil radio Ognjišče.
Repertoar zbora je dokaj obsežen in vsebuje: klasično cerkveno zborovsko literaturo, Gačnikove glasbene izdelke in pa tudi skromne izdelke izpod mojega peresa. Ker sem prav v zadnjih letih Gačnikovega življenja tudi intenzivno delal in snemal s svojim ansamblom, sem si nabral tudi nekaj izkušenj v studiu. Tako sem z zborom na željo našega novega župnika g. Romana Štebeta (on je zagotovil tudi vsa potrebna finančna sredstva!) posnel "železni" program Gačnikove Ritmične maše (1988 ). Vse skupaj smo naredili v takrat legendarnem studiu METRO v Ljubljani - najprej sem naredil glasbo, potem smo nasneli še petje. Žal se je zelo dobro sodelovanje z novim župnikom Romanom, ki je v župniji ponovno ustanovil otroški zbor in poskrbel, da smo zelo radi tudi koncertirali (za Materinski dan in v božičnem času) prekmalu končalo z njegovim odhodom. Otroški zbor takrat prevzame brat Primož in v kombinaciji "otroški in odrasli zbor" uspevamo delati zanimive nastope.
Leta 1990 sem se tudi sam začel ukvarjati s snemanjem (na pomoč mi je priskočil mengeški župnik g. Franc Juvan, s katerim sva še sedaj v »navezi«) in sledila je kaseta ZGODBA BOŽIČNE NOČI, ki smo jo posneli kar v enem kosu: igranje in petje skupaj – brez nasnemavanja na profesionalni stereo magnetofon! Izdana je bila v samozaložbi zbora, a z blagoslovom novonastavljenega župnika (nekdanjega kaplana) g. Toneta Berčana. Potem so se "živi muskontarji" razbežali po svetu in preostalo mi ni drugega, kot da uvozim "japončke" (sintetične nadomestke), ki pa so se izkazali za kar dostojne naslednike! Tako je sledila kaseta POSTNO RAZMIŠLJANJE, katero smo sami financirali s pomočjo okoliških sponzorjev in s prodajo dobili sredstva še za kaseto VESELJE VELIKE NOČI. To nam je dalo vzpodbudo za naslednji dve: KO V JUTRU ZVEZDE UGAŠAJO in KADAR ROŽE SVOJ CVET ODPRO. Na teh dveh so posnetki skoraj vseh pesmi iz Gačnikove prve pesmarice Na strunah kitare. Večinoma mladinske pesmi sem priredil za izvedbo mešanega zbora, glasbo pa naredil podobno kot je bila v časih skupine Kamniktiti. V tem času je, kot sem že omenil, otroški zbor vodil moj brat Primož Krt in g. Juvan Franc mi je ponudil večje število pesmic za otroški zbor (mislim, da je bil takrat edinstven v naši fari!) in bil pripravljen prevzeti stroške snemanja in izdajo kasete. Tako smo po njegovi zaslugi »shranili« še naše otroško petje, ter mladim in starim vernikom ponudili še kaseto MI SMO MLADI, VESELI KRISTJANI. "Japončki" pa so postajali vedno bolj popolni in rodili sta se še dve božični kaseti: prvo K NAM SI PRIŠEL v večini z Gačnikovimi božičnimi melodijami in predelavami, ki sem jih spet aranžiral nekoliko po svoje, saj sem mešanemu zboru dodal še domač otroški zbor in drugo SVETI VEČER PRI NAS, na kateri pa so stare in klasične melodije v moji modernejši preobleki. Vse posnetke smo tudi ponudili v uporabo cerkvenemu radiu Ognjišče, ki je z veseljem v svoj program cerkvenega leta vključil tudi večino posnetkov. Potem sem z urednikom Družine g.GRILom bil že v dogovoru za prvo zgoščenko ob 50 letnici obstoja mešanega zbora, a se nikakor nisem (zaradi preobilice studijskega dela) uspel zbrati in pripraviti material za jubilejno ploščo. Smo pa namesto tega spet združeno priskočili na pomoč g. Juvanu in posneli še našo težko pričakovano prvo zgoščenko MATI LJUBEZNI-SLOVENSKA SVETOST, katere vsebina pa je bila namenjena Materi Božji in številnim slovenskim svetniškim kandidatom.
Kaj pomenijo ti izdelki za župnijo sv.Benedikta Stranje bo pokazal čas, saj se vse "pomembne" stvari pokažejo šele takrat, ko nečesa primanjkuje, ali ko ljudem kljub preobilici vsega postane dolgčas. Upam, da so naši izdelki prišli vsaj do naših faranov, saj smo jim jih ponudili. Mogoče smo malo premalo s ponosom in na glas zanje povedali ostalim slovenkam in slovencem, vsekakor pa smo poskušali po svojih skromnih močeh ponuditi to našo zapuščino čim večim uporabnikom. Leta 2000 smo bili zelo veseli tudi pridobitve starih vatikanskih posnetkov iz strani radia Ognjišče in sicer še iz Gačnikovih časov, ko smo vsako leto snemali za radio Vatikan. Iz vsega materiala (preko 150 pesmi) sem pevcem za spomin naredil eno zgoščenko, da bodo lažje zahajali nazaj v čase, ko smo z malo sredstev in strojev, predvsem z pa veliko volje (lahko bi tako rekel) delali čudeže! Res ni bilo vse točno in prav, res ob poslušanju včasih malo zabolijo ušesa, bilo pa je iz srca in kar je najbolj pomembno : družilo nas je ! Današnja slika cerkvenega petja pa je zelo različna; bila je tudi v obdobju g.Gačnika: nekateri zagovarjajo strogo liturgijo z orglami in zborovsko klasiko, drugi poskušajo po velikem psalmu: ... Hvalite Gospoda z vsem ... torej z raznoraznimi instrumenti, ritmi in novodobnimi kompozicijami... ALELUJA! In kaj je danes pravilno in kaj je potem Božje in kaj ustreza komu in kaj...? Nešteto vprašanj, ki iščejo pravi odgovor.. (Včasih tudi takrat, ko ga že vrabci čivkajo... !)
Leta 2014 se je od nas poslovil g. Berčan in odšel v Ribnico. Nadomestil ga je župnik g. Matija Selan, ki pa je postal spet neka "nova posebnost" v naši župniji in si je zelo prizadeval poglobiti mašno liturgijo (uvedel je spet staro nedeljsko popoldansko pobožnost), trdnejšo župnijsko versko pobožnost in pravilno uporabo cerkvenega zborovskega materiala. Je bil tudi vnet zagovornik orgel kot cerkvenega instrumenta, zato smo kmalu po njegovem prevzemu župnije v kapeli KONČNO zamenjali moj stari "synth" s kvalitetnimi dvomanualnimi elektronskimi orglami JOHANNUS. Prevzel pa je tudi skrbstvo nad cerkvenim petjem v dekaniji Kamnik. Trdno sem bil prepričan, da je za dobro sodelovanje župnika in organista v povezavi z zborom potrebno najprej ZAUPANJE; dialog in sprejemanje na eni strani cerkvenih pravil, po drugi strani pa uporaba naših starih navad v sedanjem času ali točneje pravilnem liturgičnem sodelovanju s celotnim našim občestvom pa normalnost. A je bil prisoten še en segment: njegova nečimrnost in želja za pevsko izvedbo, ki pa ji naš dokaj uspešen zbor NI bil kos. Žal je bil to le njegov (podel) namen ZADUŠITI "Gačnikovega duha" v naših srcih, obenem pa tudi v župniji Stranje (tako so nam povedali njegovi farani župnije Naklo: "Grem stranjanom gačnika iz glave zbit"! - je dejal). Zanimivo je bilo tudi dejstvo, da smo v tem času pridno delali na tem, da našemu "kulturnemu in duhovnemu očetu g. Gačniku" ob 20-obletnici smrti postavimo ustrezno spominsko obeležje na mestu, kjer smo že z g. Berčanom ob vstopu Slovenije v EU postavili ozadje: križ z nosilci zastav. Po dveh letih "sodelovanja" se je njegovo gledanje Gačnika, Juvana, Pučnika ipd. (tudi mene!) pri njem izkazalo za NEW AGE in začelo se je "nestrinjanje" z našim udejstvovanjem in petjem pri liturgiji. Vseskozi je v župnijo vabil svojo organistinjo iz župnije Naklo, Melito Maček, ki mu je igrala v njegovem prostem času - celo na kosila pri birmah jo je vabil kot farno organistko, obenem pa usposabljal še nekdaj pevca otroškega zbora Jureta Smrekarja za igranje na orglah. Na pomoč mu je priskočila tudi nekdanja pevka odraslega zbora, ki občasno igra pri kamniških frančiškanih, Tanja Pavlinič.
Namen, da onemogoči "naše" brezpogojno delovanje v župniji Stranje SE MU NI POSREČIL in v letu 2008 je prosil za premestitev. Faranom je potem lagal, da ga je na odgovornejšo pastirsko službo v večjo faro poklical nadškof in sicer v Škofjo Loko. Po pripovedovanju tamkajšnjih "znancev" od naših faranov je bilo tam podobno: v dveh mesecih KONEC cerkvenega zbora !!! (Potem je odšel delat dobra dela v Zasip - Bled ...) Zadnji vikend je v župnišču in na terenu župnije še gostil svojega "naslednika". Povedal mu je KAM SME in KAM NE; KAJ MORA ... (s Selanom se je okrepila tudi dominacija družine Burja, saj je Matej pri g.Selanu urejeval računalniške in ... potrebe, družina Krt pa je po 50-letih sodelovanja izgubila zaupanje!) in mu (prepričan sem!) DAL POSEBNE NAPOTKE ZA IZVEDBO "NUJNIH" SPREMEMB V ŽUPNIJI!
Mladi župnik ANTON PRIJATELJ (ob prihodu je imel toliko let kot jaz staža organista!) je pričel apostolsko delo v župniji Stranje avgusta 2004 skupaj z "Jožico", za katero se še danes ne ve "kateri verski sekti pripada". Krščanski gotovo ne, saj je "baje" zaradi nje Toni "ugasnil" celo bitje ure, da lažje spi ... Ostala zvonenja so pa krajša, saj se "špara" pri elektriki, da se lahko kakega novega "palčka" za v park kupi...In po zahvaljevanju za njeno neprecenljivo pomoč, ki ji jo javno pripisuje v oznanilih, mu gotovo veliko pomeni - torej je njegova, vsekakor pa tudi župnijska ALFA in OMEGA. Prvo leto smo malo govorili. Drugo leto smo z enoletno zamudo končno uspeli postaviti spominsko obeležje g. Francetu Gačniku, katerega načrtovalec in arhitekt sem bil sam, obenem pa skupaj s Tomažem Vettorazzi tudi postavljalec. Kipar, faran župnije, Miha Kač je naredil doprsni kip, ki ga je plačal naš zbor, kamnoseštvo Vettorazzi pa je prispevalo uporabljen kamen.
http://www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/118
Odkritje in blagoslov sta se zgodila na nedeljo Frančiška Asiškega, 4. oktobra 2009 z zahvalno mašo ob 16. uri, pri kateri smo obeležili še mojih 40 let orglanja, obenem pa še mojega Abrahama. Kakih 600 ljudi (pol domačinov, pol od drugod) se je zbralo in podoživelo čase 60- let, saj se je za to priložnost še zadnjič zbrala skupina Kamniktiti in spremljala petje zbora. Mojemu povabilu so se odzvali nekdanji kaplani in župniki, prijatelji in sodelavci g. Gačnika: Simon Fortuna, Anton Berčan, Peter Pučnik, Franc Juvan, Anton Mastnak, tisti, na katerega sem pa najbolj računal in ki mi je še spomladi z vsemi pohvalami o našem dejanju ZVESTO obljubil, da bo prisoten, prof. dr. Janez Juhant, pa je spremenil mnenje in sporočil, "da se ne strinja s tem dejanjem"! (še danes ne morem verjeti tej spremembi, ki pa ji je ŽAL gotovo botrovala TUDI ženska!) Slovesnost je vodil domači "novi" župnik Anton Prijatelj, vsi prisotni pa so bili pogoščeni na moj račun in še dolgo, kljub kar hladnemu večeru ostali na druženju ob spominjanju na skupno preživete mlade dni. Župnik Anton pa hitro spat - kar je tudi njegova posebnost: čim prej ugasniti luči, zakleniti vse okrog svojega teritorija, priklopiti varnostne kamere ... Škoda, ker ni za nas vidnih še notranjih kamer ... !
Kmalu za tem pa se je začelo vidno "idejno" nasprotovanje in nagajanje vsemu, kar je prišlo iz "naše", pevske strani. Dodatni povod je bila tudi moja izločitev pevke Anice Verovšek - poročene Trobevšek iz cerkvenega zbora, saj me je že pri Selanu vseskozi blatila pri faranih in mi o družinskem in osebnem vedenju o stvareh, ki jih niti sam nisem vedel vnašala nestrpnost v moje delo v zboru in posredno še v delovanje ŽPSja. (Kakšno naklučje: Gačnik pa je iz zbora izključil njenega očeta, ki tudi ni znal brzdati svojega jezika!) Začelo se je menjavati ključavnice in onemogočati pristop do notnega materiala. Ob grožnji, da bom šel na škofijo, se je potem stanje nekoliko umirilo. Pa spet nova, elektronska ključavnica ...
"V času vaj mi je nekdo ukradel nove pohodne palice"! Saj človek ne more verjeti besedam in postopkom
župnika, ki niso imeli nobenega povoda in ne pravega pomena. Komunikacija je potekala le na nivoju župnijskega glasila NA GORI, v katerem so se pojavljali naslovi in vrstice "vsem nam poduk".
(SPODAJ SI LAHKO OGLEDATE PRIMER, KI SE JE PONAVLJAL POL LETA !)
(P.S.: Danes pa vodi zbor prav g. Karla Urh, ki je dolgoletni skupinski izdelek vasi Bistričica - točneje g. Anice Verovšek & Co. Dragi Jurček: v vsej vzvišenosti velikega preskoka iz pručke na orglarski stol si bil tako le lutka, ki me je morala zamenjati ! Važna je lepa okolica, notranjost pa tako ne igra nobene vloge: je jehovska!
P.S.: No, zdaj ga vodi le še toliko, kolikor ima kot poslanka še časa ... Vsekakor: le denar je njej vladar! )
In še tale zanimivost: od leta 2012 naprej, nas noben organizator dekanijske revije ŠE NI povabil
k sodelovanju, pa čeprav smo, kjerkoli nastopimo in teh nastopov je kar veliko, VEDNO najavljeni kot Cerkveni mešani pevski zbor France Gačnik iz Stranj ! Očitno delujemo "kužno" in "gobavo" in se bomo očitno morali nekje očistiti... Sem to vprašanje zastavil tudi g. dekanu, a žal odgovora nisem prejel... Očitno je vsem tako prav! Vabijo nas tudi med nastopajoče na veliki KAMFEST - pa se sprašujem: le zakaj ?! Ob 30-obletnici smo imeli 5 koncertov, pa nihče od akterjev Kamfesta ni bil prisoten - niti širše množice kamniških občank in občanov ... Zakaj bi torej nastopili zanje ?!?
VERJAMEM PA, DA JIM MANJKA IDEJ, LE TEH PA JIM NISEM PRIPRAVLJEN DAJATI ZA "bohlonaj"!
S prihodom g. Franceta Gačnika (1962), pa sta v Stranje prišla dva orglarja: g. Janez Močnik (Anže) in župnikov brat g. Jože Gačnik, ki sta izmenjaje igrala pri nedeljskih in prazničnih mašah. Takrat se prvič poleg mešanega zbora ustanovi tudi mladinski zbor, ki je štel kar zavidljivih 40 mladih pevk; tudi nekaj "pevčkov" nas je bilo zraven in pa seveda takratna novost: zabavni (beat) ansambel Kamniktiti (Tomaž Perko, Brane Hribar, John Mavrin, Andrej Perko in Frenk Vengust), ki je potem priskočil na pomoč s svojimi instrumenti za kakšno večjo praznično slovesnost in pa pri nastopih izven župnije Stranje.
Sam sem v ta sestav vstopil najprej kot "pevček" solist ( v tem času sem si uspel izboriti tudi vpis v glasbeno šolo Kamnik!), potem pa po uspelih nastopih stranjskega osnovnošolskega zbora, ki sem ga spremljal pod vodstvom učiteljice g. Slavič Jelice dobil tudi nalogo, da kar igram pri delavniških mašah. Ni bilo težko, saj sem vse ljudsko petje spremljal kar na pamet (tako tudi še danes), ker sem vse pesmi še iz časa ministrantske službe dobro poznal. V tem obdobju je prenehal orglati najprej g. Močnik (ne vem zakaj!) in jaz sem kar "padel" v igranje pri vajah mladinskega pevskega zbora. Nato je zaradi prezasedenosti (rojstna župnija Velike lašče) prenehal igrati še župnikov brat Jože in vse maše so "padle" name. Nedelje in prazniki so bili tako standard: ob 6h doma, ob 8h v Nevljah, pa nato spet ob pol 11h doma in še zvečer ob 18h doma. Naj dodam, da je celotna naša družina sodelovala pri uresničevanju idej in načrtov g. Gačnika. Ja, bili so časi, ko smo marsikaj zmogli in jamranja nismo poznali. Gačnikovo obdobje pa je nemogoče opisati na kratko; bilo je mnogo vsega: lepega, nepozabnega, tudi težkega in grenkega - zato bo potrebno napisati kaj bolj obširnega in vse skupaj opremiti še z številnimi slikami, ki jih je v veliki meri prispeval kar g. Gačnik sam - velik ljubitelj fotografije ! Le kdo bi to lahko naredil ?... Prišel čas, ko bo tudi to narejeno!
Po Gačnikovi smrti leta 1988 sem ostanek pevk in pevcev na njihovo željo (g. Gačnik je namreč ponudil dve možnosti!: imate Karlo Urh in Dominika Krta) z veseljem prevzel. Formiralo oz. podaljšalo se je delo cerkvenega mešanega pevskega zbora z novim spominskim dodatkom "France Gačnik" iz župnije sv. Benedikta Stranje. Že januarja 1989 smo pod tem nazivom nastopili v radijski oddaji Koncert iz naših krajev v telovadnici OŠ Stranje (op.p. Spomnim se, da smo takoj za tem nastopili še na občinski reviji v Kamniku leta 1989, kjer smo se odlično odrezali, bili pa deležni tudi takih izjav: "... a zdej bomo pa še na revijah začel Marija skoz življenje pet..." - izrekel jo je pa brat Anice Verovšek, bivši Karlin pevec črnskega okteta, ki je bil nekdaj celo semenišnik!).
Če danes pogledamo po programih posameznih posvetnih zborov, se le manjšina brani ali "boji" izbrati kako cerkveno zborovsko literaturo – čas in vedno nova spoznanja pa vse tako obračata, da Bog lahko potem obrne!
Trenutno v zboru prepeva le še 30 pevk in pevcev. Pevske vaje imamo vsako sredo ob 19:00 ali 20:00 uri – odvisno od letnega časa - razen v času dopustov (julij, avgust) in pojemo pri vseh jutranjih nedeljskih in prazničnih mašah. Potem so tu še pogrebi, poroke, nastopi izven župnije in številka letnih pevskih udejstvovanj pride do 150 krat v akciji! Mogoče prav zaradi tega ni novih pevcev, sploh moških, saj je potrebno darovati kar veliko osebnega prostega časa za tako dejavnost! Mnogi bi na vajah še bili, a potem ugotovijo, da je njihov duh preslaboten za vsak jutranji nedeljski ali praznični nastop. Eni imajo celo raje petje samo pri mašah in za vaje nimajo časa... pa tako žal tudi pri nas amaterjih ne gre. Red je red in le z njim smo lahko dosegli vse to, kar sedaj imamo. Zbor je tudi EDINI redni udeleženec vseh cerkvenih pevskih revij Kamniške dekanije. Pogosto je kot gost tudi pri radijskih prenosih svetih maš iz cerkve Srca Jezusovega v Ljubljani. Prenos sv. maše pa se je zgodil tudi že v naši cerkvi sv. Benedikta na hribu v Stranjah. Prenos je omogočil radio Ognjišče.
Repertoar zbora je dokaj obsežen in vsebuje: klasično cerkveno zborovsko literaturo, Gačnikove glasbene izdelke in pa tudi skromne izdelke izpod mojega peresa. Ker sem prav v zadnjih letih Gačnikovega življenja tudi intenzivno delal in snemal s svojim ansamblom, sem si nabral tudi nekaj izkušenj v studiu. Tako sem z zborom na željo našega novega župnika g. Romana Štebeta (on je zagotovil tudi vsa potrebna finančna sredstva!) posnel "železni" program Gačnikove Ritmične maše (1988 ). Vse skupaj smo naredili v takrat legendarnem studiu METRO v Ljubljani - najprej sem naredil glasbo, potem smo nasneli še petje. Žal se je zelo dobro sodelovanje z novim župnikom Romanom, ki je v župniji ponovno ustanovil otroški zbor in poskrbel, da smo zelo radi tudi koncertirali (za Materinski dan in v božičnem času) prekmalu končalo z njegovim odhodom. Otroški zbor takrat prevzame brat Primož in v kombinaciji "otroški in odrasli zbor" uspevamo delati zanimive nastope.
Leta 1990 sem se tudi sam začel ukvarjati s snemanjem (na pomoč mi je priskočil mengeški župnik g. Franc Juvan, s katerim sva še sedaj v »navezi«) in sledila je kaseta ZGODBA BOŽIČNE NOČI, ki smo jo posneli kar v enem kosu: igranje in petje skupaj – brez nasnemavanja na profesionalni stereo magnetofon! Izdana je bila v samozaložbi zbora, a z blagoslovom novonastavljenega župnika (nekdanjega kaplana) g. Toneta Berčana. Potem so se "živi muskontarji" razbežali po svetu in preostalo mi ni drugega, kot da uvozim "japončke" (sintetične nadomestke), ki pa so se izkazali za kar dostojne naslednike! Tako je sledila kaseta POSTNO RAZMIŠLJANJE, katero smo sami financirali s pomočjo okoliških sponzorjev in s prodajo dobili sredstva še za kaseto VESELJE VELIKE NOČI. To nam je dalo vzpodbudo za naslednji dve: KO V JUTRU ZVEZDE UGAŠAJO in KADAR ROŽE SVOJ CVET ODPRO. Na teh dveh so posnetki skoraj vseh pesmi iz Gačnikove prve pesmarice Na strunah kitare. Večinoma mladinske pesmi sem priredil za izvedbo mešanega zbora, glasbo pa naredil podobno kot je bila v časih skupine Kamniktiti. V tem času je, kot sem že omenil, otroški zbor vodil moj brat Primož Krt in g. Juvan Franc mi je ponudil večje število pesmic za otroški zbor (mislim, da je bil takrat edinstven v naši fari!) in bil pripravljen prevzeti stroške snemanja in izdajo kasete. Tako smo po njegovi zaslugi »shranili« še naše otroško petje, ter mladim in starim vernikom ponudili še kaseto MI SMO MLADI, VESELI KRISTJANI. "Japončki" pa so postajali vedno bolj popolni in rodili sta se še dve božični kaseti: prvo K NAM SI PRIŠEL v večini z Gačnikovimi božičnimi melodijami in predelavami, ki sem jih spet aranžiral nekoliko po svoje, saj sem mešanemu zboru dodal še domač otroški zbor in drugo SVETI VEČER PRI NAS, na kateri pa so stare in klasične melodije v moji modernejši preobleki. Vse posnetke smo tudi ponudili v uporabo cerkvenemu radiu Ognjišče, ki je z veseljem v svoj program cerkvenega leta vključil tudi večino posnetkov. Potem sem z urednikom Družine g.GRILom bil že v dogovoru za prvo zgoščenko ob 50 letnici obstoja mešanega zbora, a se nikakor nisem (zaradi preobilice studijskega dela) uspel zbrati in pripraviti material za jubilejno ploščo. Smo pa namesto tega spet združeno priskočili na pomoč g. Juvanu in posneli še našo težko pričakovano prvo zgoščenko MATI LJUBEZNI-SLOVENSKA SVETOST, katere vsebina pa je bila namenjena Materi Božji in številnim slovenskim svetniškim kandidatom.
Kaj pomenijo ti izdelki za župnijo sv.Benedikta Stranje bo pokazal čas, saj se vse "pomembne" stvari pokažejo šele takrat, ko nečesa primanjkuje, ali ko ljudem kljub preobilici vsega postane dolgčas. Upam, da so naši izdelki prišli vsaj do naših faranov, saj smo jim jih ponudili. Mogoče smo malo premalo s ponosom in na glas zanje povedali ostalim slovenkam in slovencem, vsekakor pa smo poskušali po svojih skromnih močeh ponuditi to našo zapuščino čim večim uporabnikom. Leta 2000 smo bili zelo veseli tudi pridobitve starih vatikanskih posnetkov iz strani radia Ognjišče in sicer še iz Gačnikovih časov, ko smo vsako leto snemali za radio Vatikan. Iz vsega materiala (preko 150 pesmi) sem pevcem za spomin naredil eno zgoščenko, da bodo lažje zahajali nazaj v čase, ko smo z malo sredstev in strojev, predvsem z pa veliko volje (lahko bi tako rekel) delali čudeže! Res ni bilo vse točno in prav, res ob poslušanju včasih malo zabolijo ušesa, bilo pa je iz srca in kar je najbolj pomembno : družilo nas je ! Današnja slika cerkvenega petja pa je zelo različna; bila je tudi v obdobju g.Gačnika: nekateri zagovarjajo strogo liturgijo z orglami in zborovsko klasiko, drugi poskušajo po velikem psalmu: ... Hvalite Gospoda z vsem ... torej z raznoraznimi instrumenti, ritmi in novodobnimi kompozicijami... ALELUJA! In kaj je danes pravilno in kaj je potem Božje in kaj ustreza komu in kaj...? Nešteto vprašanj, ki iščejo pravi odgovor.. (Včasih tudi takrat, ko ga že vrabci čivkajo... !)
Leta 2014 se je od nas poslovil g. Berčan in odšel v Ribnico. Nadomestil ga je župnik g. Matija Selan, ki pa je postal spet neka "nova posebnost" v naši župniji in si je zelo prizadeval poglobiti mašno liturgijo (uvedel je spet staro nedeljsko popoldansko pobožnost), trdnejšo župnijsko versko pobožnost in pravilno uporabo cerkvenega zborovskega materiala. Je bil tudi vnet zagovornik orgel kot cerkvenega instrumenta, zato smo kmalu po njegovem prevzemu župnije v kapeli KONČNO zamenjali moj stari "synth" s kvalitetnimi dvomanualnimi elektronskimi orglami JOHANNUS. Prevzel pa je tudi skrbstvo nad cerkvenim petjem v dekaniji Kamnik. Trdno sem bil prepričan, da je za dobro sodelovanje župnika in organista v povezavi z zborom potrebno najprej ZAUPANJE; dialog in sprejemanje na eni strani cerkvenih pravil, po drugi strani pa uporaba naših starih navad v sedanjem času ali točneje pravilnem liturgičnem sodelovanju s celotnim našim občestvom pa normalnost. A je bil prisoten še en segment: njegova nečimrnost in želja za pevsko izvedbo, ki pa ji naš dokaj uspešen zbor NI bil kos. Žal je bil to le njegov (podel) namen ZADUŠITI "Gačnikovega duha" v naših srcih, obenem pa tudi v župniji Stranje (tako so nam povedali njegovi farani župnije Naklo: "Grem stranjanom gačnika iz glave zbit"! - je dejal). Zanimivo je bilo tudi dejstvo, da smo v tem času pridno delali na tem, da našemu "kulturnemu in duhovnemu očetu g. Gačniku" ob 20-obletnici smrti postavimo ustrezno spominsko obeležje na mestu, kjer smo že z g. Berčanom ob vstopu Slovenije v EU postavili ozadje: križ z nosilci zastav. Po dveh letih "sodelovanja" se je njegovo gledanje Gačnika, Juvana, Pučnika ipd. (tudi mene!) pri njem izkazalo za NEW AGE in začelo se je "nestrinjanje" z našim udejstvovanjem in petjem pri liturgiji. Vseskozi je v župnijo vabil svojo organistinjo iz župnije Naklo, Melito Maček, ki mu je igrala v njegovem prostem času - celo na kosila pri birmah jo je vabil kot farno organistko, obenem pa usposabljal še nekdaj pevca otroškega zbora Jureta Smrekarja za igranje na orglah. Na pomoč mu je priskočila tudi nekdanja pevka odraslega zbora, ki občasno igra pri kamniških frančiškanih, Tanja Pavlinič.
Namen, da onemogoči "naše" brezpogojno delovanje v župniji Stranje SE MU NI POSREČIL in v letu 2008 je prosil za premestitev. Faranom je potem lagal, da ga je na odgovornejšo pastirsko službo v večjo faro poklical nadškof in sicer v Škofjo Loko. Po pripovedovanju tamkajšnjih "znancev" od naših faranov je bilo tam podobno: v dveh mesecih KONEC cerkvenega zbora !!! (Potem je odšel delat dobra dela v Zasip - Bled ...) Zadnji vikend je v župnišču in na terenu župnije še gostil svojega "naslednika". Povedal mu je KAM SME in KAM NE; KAJ MORA ... (s Selanom se je okrepila tudi dominacija družine Burja, saj je Matej pri g.Selanu urejeval računalniške in ... potrebe, družina Krt pa je po 50-letih sodelovanja izgubila zaupanje!) in mu (prepričan sem!) DAL POSEBNE NAPOTKE ZA IZVEDBO "NUJNIH" SPREMEMB V ŽUPNIJI!
Mladi župnik ANTON PRIJATELJ (ob prihodu je imel toliko let kot jaz staža organista!) je pričel apostolsko delo v župniji Stranje avgusta 2004 skupaj z "Jožico", za katero se še danes ne ve "kateri verski sekti pripada". Krščanski gotovo ne, saj je "baje" zaradi nje Toni "ugasnil" celo bitje ure, da lažje spi ... Ostala zvonenja so pa krajša, saj se "špara" pri elektriki, da se lahko kakega novega "palčka" za v park kupi...In po zahvaljevanju za njeno neprecenljivo pomoč, ki ji jo javno pripisuje v oznanilih, mu gotovo veliko pomeni - torej je njegova, vsekakor pa tudi župnijska ALFA in OMEGA. Prvo leto smo malo govorili. Drugo leto smo z enoletno zamudo končno uspeli postaviti spominsko obeležje g. Francetu Gačniku, katerega načrtovalec in arhitekt sem bil sam, obenem pa skupaj s Tomažem Vettorazzi tudi postavljalec. Kipar, faran župnije, Miha Kač je naredil doprsni kip, ki ga je plačal naš zbor, kamnoseštvo Vettorazzi pa je prispevalo uporabljen kamen.
http://www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/118
Odkritje in blagoslov sta se zgodila na nedeljo Frančiška Asiškega, 4. oktobra 2009 z zahvalno mašo ob 16. uri, pri kateri smo obeležili še mojih 40 let orglanja, obenem pa še mojega Abrahama. Kakih 600 ljudi (pol domačinov, pol od drugod) se je zbralo in podoživelo čase 60- let, saj se je za to priložnost še zadnjič zbrala skupina Kamniktiti in spremljala petje zbora. Mojemu povabilu so se odzvali nekdanji kaplani in župniki, prijatelji in sodelavci g. Gačnika: Simon Fortuna, Anton Berčan, Peter Pučnik, Franc Juvan, Anton Mastnak, tisti, na katerega sem pa najbolj računal in ki mi je še spomladi z vsemi pohvalami o našem dejanju ZVESTO obljubil, da bo prisoten, prof. dr. Janez Juhant, pa je spremenil mnenje in sporočil, "da se ne strinja s tem dejanjem"! (še danes ne morem verjeti tej spremembi, ki pa ji je ŽAL gotovo botrovala TUDI ženska!) Slovesnost je vodil domači "novi" župnik Anton Prijatelj, vsi prisotni pa so bili pogoščeni na moj račun in še dolgo, kljub kar hladnemu večeru ostali na druženju ob spominjanju na skupno preživete mlade dni. Župnik Anton pa hitro spat - kar je tudi njegova posebnost: čim prej ugasniti luči, zakleniti vse okrog svojega teritorija, priklopiti varnostne kamere ... Škoda, ker ni za nas vidnih še notranjih kamer ... !
Kmalu za tem pa se je začelo vidno "idejno" nasprotovanje in nagajanje vsemu, kar je prišlo iz "naše", pevske strani. Dodatni povod je bila tudi moja izločitev pevke Anice Verovšek - poročene Trobevšek iz cerkvenega zbora, saj me je že pri Selanu vseskozi blatila pri faranih in mi o družinskem in osebnem vedenju o stvareh, ki jih niti sam nisem vedel vnašala nestrpnost v moje delo v zboru in posredno še v delovanje ŽPSja. (Kakšno naklučje: Gačnik pa je iz zbora izključil njenega očeta, ki tudi ni znal brzdati svojega jezika!) Začelo se je menjavati ključavnice in onemogočati pristop do notnega materiala. Ob grožnji, da bom šel na škofijo, se je potem stanje nekoliko umirilo. Pa spet nova, elektronska ključavnica ...
"V času vaj mi je nekdo ukradel nove pohodne palice"! Saj človek ne more verjeti besedam in postopkom
župnika, ki niso imeli nobenega povoda in ne pravega pomena. Komunikacija je potekala le na nivoju župnijskega glasila NA GORI, v katerem so se pojavljali naslovi in vrstice "vsem nam poduk".
(SPODAJ SI LAHKO OGLEDATE PRIMER, KI SE JE PONAVLJAL POL LETA !)
(P.S.: Danes pa vodi zbor prav g. Karla Urh, ki je dolgoletni skupinski izdelek vasi Bistričica - točneje g. Anice Verovšek & Co. Dragi Jurček: v vsej vzvišenosti velikega preskoka iz pručke na orglarski stol si bil tako le lutka, ki me je morala zamenjati ! Važna je lepa okolica, notranjost pa tako ne igra nobene vloge: je jehovska!
P.S.: No, zdaj ga vodi le še toliko, kolikor ima kot poslanka še časa ... Vsekakor: le denar je njej vladar! )
In še tale zanimivost: od leta 2012 naprej, nas noben organizator dekanijske revije ŠE NI povabil
k sodelovanju, pa čeprav smo, kjerkoli nastopimo in teh nastopov je kar veliko, VEDNO najavljeni kot Cerkveni mešani pevski zbor France Gačnik iz Stranj ! Očitno delujemo "kužno" in "gobavo" in se bomo očitno morali nekje očistiti... Sem to vprašanje zastavil tudi g. dekanu, a žal odgovora nisem prejel... Očitno je vsem tako prav! Vabijo nas tudi med nastopajoče na veliki KAMFEST - pa se sprašujem: le zakaj ?! Ob 30-obletnici smo imeli 5 koncertov, pa nihče od akterjev Kamfesta ni bil prisoten - niti širše množice kamniških občank in občanov ... Zakaj bi torej nastopili zanje ?!?
VERJAMEM PA, DA JIM MANJKA IDEJ, LE TEH PA JIM NISEM PRIPRAVLJEN DAJATI ZA "bohlonaj"!
|
Na vsakih 10 let za župnijo na vrsto pride misijon in nove volitve v ŽPS so dajale mnoge obete za duhovno delo. Novi člani, katere je na sestanek povabil in tudi določil kar g. Prijatelj so "prileteli z neba", saj stari ŽPS ni bil prisoten pri volitvah in potrditvah novih članov. Tam smo se najprej pogovarjali o temah, ki jih je pripravil župnik, potem pa še o idejah, ki bi jih vsak član lahko podal, če bi jih imel. In glede misijona smo se pogovarjali in nekako sem, ko je prišla vrsta za besedo name iz strani župnika kar odpadel, a se nisem dal: vedno sem ga spomnil, da imam tudi jaz idejo in način, za katerega se je potem izkazalo, da je bil všeč VSEM prisotnim, le župniku ne. Pa sem povedal glede letne priprave na misijon, pa ni nič veljalo; vsak od nas prisotnih bo poskušal navezati stik s primernim misijonarjem... pa glede samega načina izbora članov ŽPS in volitev; tudi nič..."Ja kam pa pridemo, če bomo le škofe poslušali!" Celotno "pastoralno zasedanje" hrani moj AUDIO arhiv, ki bo enkrat tudi dobil še svoj epilog... In iskali smo misijonarje, a nas je že prvi teden presenetilo Tonijevo oznanilo o srečanju po nedeljski maši z misijonarjem! Torej: ovčice moje, JAZ SEM ŠEF! ... in na sestanku se je začelo lepotičiti o vsem, samo o realnih stvareh ne. Pa sem nasprotoval, pa smo se domenili za sestanek naslednjo nedeljo ... V župnijskem listu pa je pisalo le še tole: RAZPUŠČAM ŽPS! Anton Prijatelj (z zvestimi privrženci!) In potem se je v še večjem nepovezovanju nadaljevalo in odmisijonarilo s 5-mesečno pripravo. Sledilo je obvestilo, da se bo prenovila naša kapela in sodelavci smo čakali povabilo k sodelovanju. Nič. Tuja motorizacija... Nihče od ključarjev nič ne ve ... Začne se podirati leseni strop ... Steklena volna leti po tleh in praši slike akademskega slikarja Tomaža Perka ... Sosedov Franci pride in povpraša prisotne po "zdravi kmečki pameti" - pa pravijo, da jo ima župnik. Pošljem mail za informacijo o izvajanju del in KDO je načrtovalec prenove ? Ni odgovora ... Dela se vsak dan ... Tujci smo na vajah v pevski sobi ... Tujci smo na koru v cerkvi... V župnijskem glasilu piše v okvirju: Vabljeni k prepevanju v NOV CERKVENI ZBOR ... bla bla bla ... PSI LAJAJO, KARAVANA GRE DALJE! Sprašujemo se kaj bi to pomenilo ? Kontaktiram dekana g. Vinka Podbevška: ... "to nima nobene veze z mano!" Kontaktiram arhidiakona g. Šuštarja: ..."to bo pa težko ... g. Dominik, imate toliko talentov, pojdite v drugo faro !" Pišem na škofijo ... Sporočam o vseh nepravilnostih in dogodkih ... Gotovo se mi le smejijo ... Kapela je prenovljena in na vajo pride sam Anton Prijatelj in povabi zbor na prepevanje pri blagoslovu prenovljene kapele !?! Vpričo vseh rečem: SEVEDA ! LE PREJ MI ŠE POVEJTE KDO JE BIL SNOVALEC PRENOVITVE IN ZAKAJ NISMO BILI UDELEŽENI VSAJ PRI PRENOVI KORA? Takrat pa izbruh in g. "mirni in tihi" je živčno zagrmel: VAS NIČ NE BRIGA ! ... NAJ VAS POSLUŠAJO DOMA, TUKAJ VAS NE BOMO ! ... KAJ PA MISLITE, DA STE?! (Nihče v župniji NI vedel za dogajanje - niti ključarji, niti gospodarski svet - le oznanila! Pred kapelo pa so stali le avtomobili s krško registracijo ! (A.P. in njegova J. pa načrtujeta še prenovo dvorca...) Ta prenova pa se je zgodila letos (2016) poleti in "veliki bunker" je zdaj opremljen s sodobnimi kamerami za "družinsko" nadzorovanje mimoidočih faranov ali posebnih gostov s strani prebivalcev ! DRAGI FARANI: PAZITE SE! TONI VAS OPAZUJE ... ! In še osvežitev vprašanja s strani Tonija: "Kako rešiti grešnika"? Izpljuniti ga in iti s pravimi ljudmi naprej ! Sicer pa duhovniki tudi hodijo k spovedi ... Č V v S ! P.S.1: Menda je pred kratkim Toni KONČNO uspel s svojo napovedjo: JURE SMREKAR je diplomiral na orgelski v Ljubljani !!! Zdaj komaj čakam rezultatov od te lavorike! Končno lahko učiteljica Karla in prof. Jure v župniji Stranje ponovno ustvarita BOOM: vsekakor imata sedaj DVA mecena in temu primerno bodo morali skupaj spraviti dvakratne rezultate od mojih ! P.S.2: Nič od tega čakanja: akademik je menda odšel k svojemu mecenu v Zasip nad Bledom, učiteljica pa se je vrgla med poslanke, saj poslanska plača močno poveča sklad za pokojnino in ostale bonitete, s tem je seveda zadela terno ! ČESTITAM ! |
Ja: organist in zborovodja, dolgoletni sodelavec oltarja, rad pa pomagam pri vsem, kar znam in kar sem tudi leta in leta v župniji delal: igral pri vajah in mašah, pisal aranžmaje za različne sestave pri Gačnikovih ritmičnih mašah, skrbel za ozvočenje, menjal žarnice, vodne pipe, kuril, popravljal ... ! In potem se je zgodil blagoslov in sam LJ škof g. Jamnik je izjokal številne sladke besede za svojega podanika, "ubogega in od mene omaloževanega" župnika, ki hira, ker mu fara ne nudi dovolj hrane, župljani pa ne dovolj osebne podpore !!! ... Potem je bilo samo še veliko dejavnosti z moje strani in strani g. Mare Mlakar na naslov škofije in pa poskusi pevcev, da se sestanejo z župnikom. In res jim je konec leta namenil par minut in na vprašanje pevke: "g. župnik, a ni to, kar delate greh" odgovoril: "pa kaj, tudi župniki gremo k spovedi" ! In prva maša na novega leta dan 2012 ob 7h je prinesla sporočilo v župnijskem listu: zahvaljujem se Dominiku Krtu za delo organista in postavljam za novega organista Jureta Smrekarja! Kar spogledovali smo se in spraševali: pa sploh lahko še pojemo pri tej maši ? IN SMO ZAPELI! ZADNJIČ IN TAKO TUDI DOLGO V STRANJAH NE BO VEČ ZAPETO! V sredo smo prišli na vaje v župnišče, a elektronski ključ ni več odklenil, zato smo odšli kar k meni domov na vaje. Kasneje sem zaradi svojega prepričanja o situaciji prebrskal župnikova prejšnja župnikovanja in naletel na številne dokaze, DA NI BIL NIKJER SPREJET IN PRILJUBLJEN ! ŠE DUHOVNIKI, PRI KATERIH JE BIL KAPLAN SO VEDELI POVEDATI, DA BI BILO BOLJE, DA TE SLUŽBE SPLOH NE BI OPRAVLJAL ! No in našla se je fara, ki ga je KONČNO sprejela odprtih rok in se raje odrekla 25-pevkam in pevcem, ki so nedeljo za nedeljo, praznik za praznikom, leto za letom, brez dopusta lepšali njihova bogoslužja. In še ena znamenitost "povojnega časa" v župniji Stranje: ko je po krizmeni maši v stolnici leta 2013 k župniku iz dekanije Kamnik prišel g. Selan in ga vprašal po dogajanju v Stranjah in mu je le ta povedal, "da gre dalje, da pa zborovsko petje nima primere od prej...", pa je Selan le še siknil: "važno, da smo zjebal Krta !!!" (bravo!) Še župnik ni mogel verjeti svojim ušesom! . . . Tako je: "ZJEBALI" SO ME, S TEM PA ODPRLI ŠTEVILNA NOVA VRATA, SKOZI KATERA ZDAJ LAHKO HODIMO OSREČEVAT NOVE IN NOVE POSLUŠALCE IN LJUBITELJE ZANIMIVIH CERKVENIH IN LITURGIČNIH NAPEVOV DOMA IN V TUJINI! Prepričan sem, da vse, kar človek s pravilno mero estetsko-kulturnega-duhovnega odnosa (čemur je že namenjeno!) naredi, naredi tako, kot mu narekuje Bog. In če smo Božji otroci, če živimo po Božje, potem delajmo tisto, kar po Božji danosti najbolje znamo! Tega se ne da menjati kot obleko po modi - niti ne z zamenjavo župnikov. To ni prehajanje iz ene v drugo stranko kot pač veter potegne! To je krščanska duša in krščansko srce! Duša in srce pa imata vedno isto modo! Zapisal Dominik Krt, neuradni organist in zborovodja župnijskega pevskega zbora France Gačnik iz Stranj na prehodu iz leta 2006 v 2007 leto Gospodovo. Dopolnil pa ob nastanku te IS leta 2016. P.S.1: Te dni je bila ozaljšana še stara mrtvašnica in pripravlja se zadnji podvig: fasada od kapele Franceta Gačnika. In Toni inu Jožica bosta preskrbljena za nadaljnih 30 let. Zatorej: Zlati stranjski prinašalci:NA DELO! Naj bo zunaj objektov lepo in toplo, saj znotraj je že dolgo tema in zima! P.S.2: Tudi fasada od kapele je končana! Letos se je na jugu farovža ob praznikih Božiča pojavil še svetel elektronski zvon, ki je zvonil v nedogled (ni motil Jožice, ker je brez glasu!), na vzhodu pa LED modra grafika iz TV SHOPove ponudbe! BRAVO ! In še najnovejša "slišana" razlaga od nekega farana: g. Anton Prijatelj me je odslovil kot organista zaradi moje ZAHTEVE, da me župnija ŠE NAPREJ socialno zavaruje !!! OD KDAJ DO KDAJ PA ME JE IN KOLIKO SEM ZASLUŽIL V 44 LETIH, ME PA ZDAJ ŽE RESNO ZANIMA !?! Povej "apostolski"junak ! |
"Gorje pastirjem, ki razganjajo moje ovce..."
(Jeremija 23,1-6)
! Pojdite proč izpred mene vsi, ki delate krivico !
(Lk 13,22-30)
! N O V I C E !
Mislim, da je ŽUPNIKA Tonija zapustila Jožica.
Verjetno jo je Njen mož ŽE pogrešal...
MENDA BO DRUGO LETO V ŽUPNIJI STRANJE po slabih 50-letih spet nova maša boštjana dolinška. menda bi poba rad imel dostojno glasbeno opremo pri tako pomembnem življenjskem in obenem cerkvenem dogodku.
po debatah za šankom bi se moral jaz "pobotati" z župnikom in pristopiti ponižno na pomoč in izpeljati slovesnost!
Komu PA bi lahko najbolj pomagal:
Župniku? župnijskemu zboru? akademskim župnijskim glasbenikom?
SEM le navaden in preprost neuki amater z veliko kilometrine!
JA, pa bi res lahko nekaj lepega in velikega naredili v ta namen,
a brez prej naštetih akterjev!!!
simfonični orkester z združenimi zbori po mojem izboru in
Sattnerjeva "MISSA SERAPHICA", pa še kaj lepega kar zmanjka!
* imate čas za povabilo *
KAJ SE JE ZGODILO?
|
|
|
Danes, 13.6.2020 smo ob 10. uri prepevali pri sv. birmi na viru, kamor nas je povabil tamkajšnji župnik Aleksander. Letos smo bili že trikrat gostje. In očitno so bili z nami zadovoljni, saj smo ob koncu maše doživeli ploskanje prisotnih. To pa se ne zgodi vsak dan in vsakomur. To šteje in nas potrjuje na pravi poti !
NAŠI NAČRTI ZA NAPREJ:
POTOVANJE V EINSIDELN (Švica) NA OBLETNO SREČANJE SLOVENCEV V ŠVICI, 27. 9.2020.
Žal pA bo verjetno prestavljeno na drugo leto, saj razmere z virusom verjetno ne bodo dosegle sproščenega in svobodnega gibanja.
! ? !
Danes sem izvedel: ZAKAJ sem odletel kot organist: TONi je razlagal faranom, da zato, ker sem zahteval, da mi župnija plačuje socialno zavarovanje
! ! !
Ojoj, zdaj se mu pa že lačni ptiči režijo in obenem vsem, ki so tako zadovoljni s tem GOSPODOM Prijateljem
! ! !
za zmago slabega je potrebno le,
da dobrI ne ukrepaJO!
*In to se je zgodilo v župniji Stranje*
! ! !
Location
|
|