Cerkveni mešani pevski zbor France Gačnik iz Stranj
1948 zborovodja in organist Dominik Krt 2012
2012 dokler še Bog da ...
V župniji sv.Benedikta v Stranjah so že pred vojno veliko prepevali. Sama vojna je razdejala svetišče na gori, ni pa s tem utihnilo petje. Celo oplemenitilo se je po obnovi svetišča, saj je prvotno praznino med cerkvijo in turnom (šele sedaj vedno bolj spoštovani slovenski arhitekt!) g. Jože Plečnik namenil prav pevcem in orglam mojstra Jenka. To je bil čas župnika p. Martina Perca, ki je vodil petje skupaj z organistom g. Francem Turenškom (Turnškovim očetom). Za njim je delo prevzel njegov sin Franko. Prišel je čas p. Pavla Krajnika in zbor z orglanjem je prevzel g. Spruk Ivan (Urškov Ivan). Med služenjem vojaškega roka ga je nadomestila ga. Mira Lukan (vseskozi pevka, da se zbor ni razpustil), on pa je po vrnitvi nadaljeval svoje delo. Ves čas je zbor obravnavan kot odrasli cerkveni mešani pevski zbor.
S prihodom g. Franceta Gačnika (1962), pa sta v Stranje prišla dva orglarja: g. Janez Močnik (Anže) in župnikov brat g. Jože Gačnik, ki sta izmenjaje igrala pri nedeljskih in prazničnih mašah. Takrat se prvič poleg mešanega zbora ustanovi tudi mladinski zbor, ki je štel kar zavidljivih 40 mladih pevk; tudi nekaj "pevčkov" nas je bilo zraven in pa seveda takratna novost: zabavni (beat) ansambel Kamniktiti (Tomaž Perko, Brane Hribar, John Mavrin, Andrej Perko in Frenk Vengust), ki je potem priskočil na pomoč s svojimi instrumenti za kakšno večjo praznično slovesnost in pa pri nastopih izven župnije Stranje.
Sam sem v ta sestav vstopil najprej kot "pevček" solist ( v tem času sem si uspel izboriti tudi vpis v glasbeno šolo Kamnik!), potem pa po uspelih nastopih stranjskega osnovnošolskega zbora, ki sem ga spremljal pod vodstvom učiteljice g. Slavič Jelice dobil tudi nalogo, da kar igram pri delavniških mašah. Ni bilo težko, saj sem vse ljudsko petje spremljal kar na pamet (tako tudi še danes), ker sem vse pesmi še iz časa ministrantske službe dobro poznal. V tem obdobju je prenehal orglati najprej g. Močnik (ne vem zakaj!) in jaz sem kar "padel" v igranje pri vajah mladinskega pevskega zbora. Nato je zaradi prezasedenosti (rojstna župnija Velike lašče) prenehal igrati še župnikov brat Jože in vse maše so "padle" name. Nedelje in prazniki so bili tako standard: ob 6h doma, ob 8h v Nevljah, pa nato spet ob pol 11h doma in še zvečer ob 18h doma. Naj dodam, da je celotna naša družina sodelovala pri uresničevanju idej in načrtov g. Gačnika. Ja, bili so časi, ko smo marsikaj zmogli in jamranja nismo poznali. Gačnikovo obdobje pa je nemogoče opisati na kratko; bilo je mnogo vsega: lepega, nepozabnega, tudi težkega in grenkega - zato bo potrebno napisati kaj bolj obširnega in vse skupaj opremiti še z številnimi slikami, ki jih je v veliki meri prispeval kar g. Gačnik sam - velik ljubitelj fotografije ! Le kdo bi to lahko naredil ?... Prišel čas, ko bo tudi to narejeno!
Po Gačnikovi smrti leta 1988 sem ostanek pevk in pevcev na njihovo željo (g. Gačnik je namreč ponudil dve možnosti!: imate Karlo (Bernot) Urh in Dominika Krta) z veseljem prevzel. (S tem pa se je začela tudi dolgoletna nevoščljivost in foušarija...) Formiralo oz. podaljšalo se je delo cerkvenega mešanega pevskega zbora z novim spominskim dodatkom "France Gačnik" iz župnije sv. Benedikta Stranje. Že januarja 1989 smo pod tem nazivom nastopili v radijski oddaji Koncert iz naših krajev v telovadnici OŠ Stranje (op.p. Spomnim se, da smo takoj za tem nastopili še na občinski reviji v Kamniku leta 1989, kjer smo se odlično odrezali, bili pa deležni tudi takih izjav: "... a zdej bomo pa še na revijah začel Marija skoz življenje pet..." - izrekel jo je pa brat Anice Verovšek, bivši Karlin pevec črnskega okteta, ki je bil nekdaj celo semenišnik!).
Če danes pogledamo po programih posameznih posvetnih zborov, se le manjšina brani ali "boji" izbrati kako cerkveno zborovsko literaturo – čas in vedno nova spoznanja pa vse tako obračata, da Bog lahko potem obrne!
Trenutno v zboru prepeva le še 30 pevk in pevcev. Pevske vaje imamo vsako sredo ob 19:00 ali 20:00 uri – odvisno od letnega časa - razen v času dopustov (julij, avgust) in pojemo pri vseh jutranjih nedeljskih in prazničnih mašah. Potem so tu še pogrebi, poroke, nastopi izven župnije in številka letnih pevskih udejstvovanj pride do 150 krat v akciji! Mogoče prav zaradi tega ni novih pevcev, sploh moških, saj je potrebno darovati kar veliko osebnega prostega časa za tako dejavnost! Mnogi bi na vajah še bili, a potem ugotovijo, da je njihov duh preslaboten za vsak jutranji nedeljski ali praznični nastop. Eni imajo celo raje petje samo pri mašah in za vaje nimajo časa... pa tako žal tudi pri nas amaterjih ne gre. Red je red in le z njim smo lahko dosegli vse to, kar sedaj imamo. Zbor je tudi EDINI redni udeleženec vseh cerkvenih pevskih revij Kamniške dekanije. Pogosto je kot gost tudi pri radijskih prenosih svetih maš iz cerkve Srca Jezusovega v Ljubljani. Prenos sv. maše pa se je zgodil tudi že v naši cerkvi sv. Benedikta na hribu v Stranjah. Prenos je omogočil radio Ognjišče.
Repertoar zbora je dokaj obsežen in vsebuje: klasično cerkveno zborovsko literaturo, Gačnikove glasbene izdelke in pa tudi skromne izdelke izpod mojega peresa. Ker sem prav v zadnjih letih Gačnikovega življenja tudi intenzivno delal in snemal s svojim ansamblom, sem si nabral tudi nekaj izkušenj v studiu. Tako sem z zborom na željo našega novega župnika g. Romana Štebeta (on je zagotovil tudi vsa potrebna finančna sredstva!) posnel "železni" program Gačnikove Ritmične maše (1988 ). Vse skupaj smo naredili v takrat legendarnem studiu METRO v Ljubljani - najprej sem naredil glasbo, potem smo nasneli še petje. Žal se je zelo dobro sodelovanje z novim župnikom Romanom, ki je v župniji ponovno ustanovil otroški zbor in poskrbel, da smo zelo radi tudi koncertirali (za Materinski dan in v božičnem času) prekmalu končalo z njegovim odhodom. Otroški zbor takrat prevzame brat Primož in v kombinaciji "otroški in odrasli zbor" uspevamo delati zanimive nastope.
Leta 1990 sem se tudi sam začel ukvarjati s snemanjem (na pomoč mi je priskočil mengeški župnik g. Franc Juvan, s katerim sva še sedaj v »navezi«) in sledila je kaseta ZGODBA BOŽIČNE NOČI, ki smo jo posneli kar v enem kosu: igranje in petje skupaj – brez nasnemavanja na profesionalni stereo magnetofon! Izdana je bila v samozaložbi zbora, a z blagoslovom novonastavljenega župnika (nekdanjega kaplana) g. Toneta Berčana. Potem so se "živi muskontarji" razbežali po svetu in preostalo mi ni drugega, kot da uvozim "japončke" (sintetične nadomestke), ki pa so se izkazali za kar dostojne naslednike! Tako je sledila kaseta POSTNO RAZMIŠLJANJE, katero smo sami financirali s pomočjo okoliških sponzorjev in s prodajo dobili sredstva še za kaseto VESELJE VELIKE NOČI. To nam je dalo vzpodbudo za naslednji dve: KO V JUTRU ZVEZDE UGAŠAJO in KADAR ROŽE SVOJ CVET ODPRO. Na teh dveh so posnetki skoraj vseh pesmi iz Gačnikove prve pesmarice Na strunah kitare. Večinoma mladinske pesmi sem priredil za izvedbo mešanega zbora, glasbo pa naredil podobno kot je bila v časih skupine Kamniktiti. V tem času je, kot sem že omenil, otroški zbor vodil moj brat Primož Krt in g. Juvan Franc mi je ponudil večje število pesmic za otroški zbor (mislim, da je bil takrat po kvaliteti edinstven v naši fari!) in bil pripravljen prevzeti stroške snemanja in izdajo kasete. Tako smo po njegovi zaslugi »shranili« še naše otroško petje, ter mladim in starim vernikom ponudili še kaseto MI SMO MLADI, VESELI KRISTJANI. "Japončki" pa so postajali vedno bolj popolni in rodili sta se še dve božični kaseti: prvo K NAM SI PRIŠEL v večini z Gačnikovimi božičnimi melodijami in predelavami, ki sem jih spet aranžiral nekoliko po svoje, saj sem mešanemu zboru dodal še domač otroški zbor in drugo SVETI VEČER PRI NAS, na kateri pa so stare in klasične melodije v moji modernejši preobleki. Vse posnetke smo tudi ponudili v uporabo cerkvenemu radiu Ognjišče, ki je z veseljem v svoj program cerkvenega leta vključil tudi večino posnetkov. Potem sem z urednikom Družine g.GRILom bil že v dogovoru za prvo zgoščenko ob 50 letnici obstoja mešanega zbora, a se nikakor nisem (zaradi preobilice studijskega dela) uspel zbrati in pripraviti material za jubilejno ploščo. Smo pa namesto tega spet združeno priskočili na pomoč g. Juvanu in posneli še našo težko pričakovano prvo zgoščenko MATI LJUBEZNI-SLOVENSKA SVETOST, katere vsebina pa je bila namenjena Materi Božji in številnim slovenskim svetniškim kandidatom.
Kaj pomenijo ti izdelki za župnijo sv.Benedikta Stranje bo pokazal čas, saj se vse "pomembne" stvari pokažejo šele takrat, ko nečesa primanjkuje, ali ko ljudem kljub preobilici vsega postane dolgčas. Upam, da so naši izdelki prišli vsaj do naših faranov, saj smo jim jih ponudili. Mogoče smo malo premalo s ponosom in na glas zanje povedali ostalim Slovenkam in Slovencem!, vsekakor pa smo poskušali po svojih skromnih močeh ponuditi to našo zapuščino čim več uporabnikom. Leta 2000 smo bili zelo veseli tudi pridobitve starih vatikanskih posnetkov iz strani radia Ognjišče in sicer še iz Gačnikovih časov, ko smo vsako leto snemali za radio Vatikan. Iz vsega materiala (preko 150 pesmi) sem pevcem za spomin naredil eno zgoščenko, da bodo lažje zahajali nazaj v čase, ko smo z malo sredstev in strojev, predvsem z pa veliko volje (lahko bi tako rekel) delali čudeže! Res ni bilo vse točno in prav, res ob poslušanju včasih malo zabolijo ušesa, bilo pa je iz srca in kar je najbolj pomembno : družilo nas je ! Današnja slika cerkvenega petja pa je zelo različna; bila je tudi v obdobju g.Gačnika: nekateri zagovarjajo strogo liturgijo z orglami in zborovsko klasiko, drugi poskušajo po velikem psalmu: ... Hvalite Gospoda z vsem ... torej z raznoraznimi instrumenti, ritmi in novodobnimi kompozicijami... ALELUJA! In kaj je danes pravilno in kaj je potem Božje in kaj ustreza komu in kaj...? Nešteto vprašanj, ki iščejo pravi odgovor.. (Včasih tudi takrat, ko ga že vrabci čivkajo... !)
Leta 2004 se je po 14-letih župnikovanja od nas poslovil g. Berčan in odšel v Ribnico. Nadomestil ga je župnik g. Matija Selan, ki pa je postal spet neka "nova posebnost" v naši župniji in si je zelo prizadeval poglobiti mašno liturgijo (uvedel je spet staro nedeljsko popoldansko pobožnost), trdnejšo župnijsko versko pobožnost in pravilno uporabo cerkvenega zborovskega materiala. Je bil tudi vnet zagovornik orgel kot cerkvenega instrumenta, zato smo kmalu po njegovem prevzemu župnije v kapeli KONČNO zamenjali moj stari "synth" s kvalitetnimi dvomanualnimi elektronskimi orglami JOHANNUS. Prevzel pa je tudi skrbstvo nad cerkvenim petjem v dekaniji Kamnik. Trdno sem bil prepričan, da je za dobro sodelovanje župnika in organista v povezavi z zborom potrebno najprej ZAUPANJE; dialog in sprejemanje na eni strani cerkvenih pravil, po drugi strani pa uporaba naših starih navad v sedanjem času ali točneje pravilnem liturgičnem sodelovanju s celotnim našim občestvom pa normalnost. A je bil prisoten še en segment: njegova nečimrnost in želja za pevskimi izvedbami, ki pa jim naš dokaj uspešen zbor NI bil kos. Žal je bil to le njegov (podel) osnovni namen: ZADUŠITI "Gačnikovega duha" v naših srcih, obenem pa tudi v župniji Stranje (tako so nam povedali njegovi farani župnije Naklo: "Grem stranjanom gačnika iz glave zbit"! - je dejal). Zanimivo je bilo tudi dejstvo, da smo v tem času pridno delali na tem, da našemu "kulturnemu in duhovnemu očetu g. Gačniku" ob 20-obletnici smrti postavimo ustrezno spominsko obeležje na mestu, kjer smo že z g. Berčanom ob vstopu Slovenije v EU postavili temelj: križ z nosilcema zastav. Po dveh letih "sodelovanja" se je njegovo gledanje Gačnika, Juvana, Pučnika ipd. (tudi mene!) pri njem izkazalo za NEW AGE in začelo se je "nestrinjanje" z našim udejstvovanjem in petjem pri liturgiji. Vseskozi je v župnijo vabil svojo organistinjo iz župnije Naklo, Melito Maček, ki mu je igrala v njegovem prostem času - celo na kosila pri birmah jo je vabil kot farno organistko, obenem pa usposabljal še nekdanjega pevca otroškega zbora Jureta Smrekarja za igranje na orglah. "Na pomoč" mu je priskočila tudi nekdanja pevka odraslega zbora, ki občasno igra pri kamniških frančiškanih, Tanja Pavlinič.
Namen, da onemogoči "naše" brezpogojno delovanje v župniji Stranje SE MU NI POSREČIL in v letu 2008 je prosil za premestitev. Faranom je potem lagal, da ga je na odgovornejšo pastirsko službo v večjo faro poklical nadškof in sicer v Škofjo Loko. Po pripovedovanju tamkajšnjih "znancev" od naših faranov je bilo tam podobno: v dveh mesecih KONEC cerkvenega zbora !!! (Potem je odšel delat dobra dela v Zasip - Bled ...) Zadnji vikend je v župnišču in na terenu župnije še gostil svojega "naslednika". Povedal mu je KAM SME in KAM NE; KAJ MORA in mu DAL POSEBNE NAPOTKE ZA IZVEDBO "NUJNIH" SPREMEMB V ŽUPNIJI! ( s tem dejanjem je družina Krt skoraj v celoti po 50-letih sodelovanja izgubila vsakršno župnijsko zaupanje!)
Mladi župnik ANTON PRIJATELJ (ob prihodu je imel toliko let kot jaz staža organista!) je pričel apostolsko delo v župniji Stranje avgusta 2008 najprej z odklopom bitja cerkvene ure! Menda je kuharico Jožico to zelo motilo... Prvo leto smo le malo govorili. Drugo leto smo z enoletno zamudo končno uspeli postaviti spominsko obeležje g. Francetu Gačniku, katerega načrtovalec in arhitekt sem bil sam, obenem pa skupaj s Tomažem Vettorazzi tudi postavljalec. Kipar, faran župnije, Miha Kač je naredil doprsni kip, ki ga je plačal brat Jože in naš zbor, kamnoseštvo Vettorazzi pa je prispevalo ves uporabljen kamen.
http://www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/118
Odkritje in blagoslov sta se zgodila na nedeljo Frančiška Asiškega, 4. oktobra 2009 z zahvalno mašo ob 16. uri, pri kateri smo obeležili še mojih 40 let orglanja, obenem pa še Abrahama. Kakih 600 ljudi (pol domačinov, pol od drugod) se je zbralo in podoživelo čase 60- let, saj se je za to priložnost še zadnjič zbrala skupina Kamniktiti in spremljala petje zbora. Mojemu povabilu so se odzvali nekdanji kaplani in župniki, prijatelji in sodelavci g. Gačnika: Simon Fortuna, Anton Berčan, Peter Pučnik, Franc Juvan, Anton Mastnak, tisti, na katerega sem pa najbolj računal in ki mi je še spomladi z vsemi pohvalami o našem dejanju ZVESTO obljubil, da bo prisoten, prof. dr. Janez Juhant, pa je spremenil mnenje in sporočil, "da se ne strinja s tem dejanjem"! (še danes ne morem verjeti tej spremembi, ki pa ji je ŽAL gotovo botrovala TUDI ženska!) Slovesnost je tako vodil domači "novi" župnik Anton Prijatelj, vsi prisotni pa so bili pogoščeni na moj račun in še dolgo, kljub kar hladnemu večeru ostali na druženju ob spominjanju na skupno preživete mlade dni. Župnik Anton je šel hitro spat - kar je tudi njegova posebnost: čim prej ugasniti luči, zakleniti vse okrog svojega teritorija, priklopiti varnostne kamere ... A te mnogim delajo tudi brez tehnike ...
Kmalu za tem pa se je začelo vidno "idejno" nasprotovanje in nagajanje vsemu, kar je prišlo iz "naše", pevske strani. Dodatni povod je bila tudi moja izločitev pevke Anice Verovšek - poročene Trobevšek iz cerkvenega zbora, saj me je že pri Selanu vseskozi blatila pri faranih in mi o družinskem in osebnem vedenju o stvareh, ki jih niti sam nisem vedel, vnašala nestrpnost v moje delo z zborom in posredno še v delovanje ŽPSja. (Kakšno naklučje: Gačnik pa je iz zbora izključil njenega očeta, ki tudi ni znal brzdati svojega jezika!) Toni je začel menjati ključavnice in nam onemogočati pristop do notnega materiala. Ob grožnji, da bom šel na škofijo, se je potem stanje nekoliko umirilo. Pa spet nova, tokrat elektronska ključavnica ... Nejavljanje na telefon ... Potem obtoževanje:"V času vaj mi je nekdo od vas ukradel nove pohodne palice"! ... Saj človek ne more verjeti besedam in postopkom župnika, ki niso imeli nobenega smisla in ne pravega pomena. Komunikacija je potekala le na nivoju župnijskega glasila NA GORI, v katerem so se pojavljali naslovi in vrstice "vsem nam poduk". In potem zapis "ustanavljamo nov cerkveni mešani zbor"! Ta nas je vse začudene pustil v vprašanju: kaj pa narobe delamo? Nobene besede s strani župnika, nobenih pogovorov. Sicer pa: zakaj bi se pogovarjal z mano ? Saj se nisva nikoli pogovarjala o nobeni stvari! . . . Vse maše, pogrebi in prazniki so potekali na način "mojega" prilagajanja njegovemu načinu maševanja... Nato spet zapis "obnavljamo kapelo" ! Napišem: Želim sodelovati pri prenovi kora ! NIČ ! Potem sem svoje gledanje na vse to dogajanje sporočil najprej dekanu, NIČ, potem arhidiakonu, NIČ, nato nadškofu, NIČ, pastoralni službi škofije, NIČ, nato še nunciju v RS; ta me je usmeril nazaj na nadškofa. Svojo željo PO MEDIATORSTVU sem izrazil celo kardinalu Rodetu; tudi NIČ...Kapela se je prenovila brez (mojega) sodelovanja in prvič nas je potem gospod župnik celo obiskal na vajah in prosil za petje na blagoslovitvi le te. Ko smo odgovorili, da z veseljem, sem dodal še, da bi prej rad vedel KDO je načrtoval prenovo in zakaj nisem mogel sodelovati pri prenovi kora? Takrat pa izbruh gneva in kričanje: VAS NIČ NE BRIGA ! MISLITE, DA MORATE BITI PRI VSEM ZRAVEN ? NAJ VAS POSLUŠAJO DOMA, ČE ŽELIJO! JAZ VAS NE BOM! - in je odšel iz učilnice. Pevci so bili "paf", jaz pa ... kaj vem: vedel sem s kakšnim človekom imam opravka in VSE TO je potem z leti tudi dokazal! Vesel sem bil, da smo s pevci lahko "prenesli" na drugo lokacijo ves pevski materijal, ki sem ga vodil v pevski učilnici domov in nam je kasneje pri gostovanjih zelo prav prišel...
Za novo leto 2012, sem v oznanilih pri jutranji sedmi maši prebral: "zahvaljujem se Dominiku Krtu za delo organista in postavljam za glavnega organista Jureta Smrekarja"! Hotel sem vstati izza orgel in oditi, pa so me pevci prepričali, da sem ostal in smo odpeli mašo. Sledil je zaklenjen farovž za vaje in preselili smo se k meni domov, kjer po potrebi še danes vadimo za petje kamor nas povabijo. V letu 2012 je prišel tudi najprej odgovor arhidiakona, da žal ne more spreminjati odločitve župnika, potem pa še sporočilo nadškofa, da se strinja s postopki župnika! IN S TEM SE JE MOJA MAPA ZA TA PRIMER TUDI ZAPRLA !
Odločil pa sem se, da dokler se mi župnija in škofija JAVNO ne opravičita za storjeno dejanje, NE SODELUJEM več z župnijo !
Amen
Tu pa se najdejo dokazi o našem delu !
https://www.youtube.com/channel/UCYz8ZZQAdgFYfD1sJTGp6eQ/videos
(V CELOTNEM ARHIVU JE SPRAVLJEN TUDI ZAPIS V OZNANILIH, KI SE JE PONAVLJAL POL LETA PRED NASTANKOM NOVEGA CERKVENEGA ZBORA, SPRAVLJEN PA JE TUDI ZVOČNI ZAPIS ZADNJEGA SREČANJA ŽPS ŽUPNIJE STRANJE 2012!)
( P.S.: Danes pa vodi zbor prav ga. Karla Urh - aktivistka in soustanoviteljica LEVE politične "pobožne" stranke LMŠ, nekdanja predsednika KS Kamniška Bistrica - dolgoletni skupinski izdelek vasi Bistričica - točneje g. Anice (Trobevšek) Verovšek & Co.
Dragi Jurček: v vsej vzvišenosti velikega preskoka iz pručke na orglarski stol si bil tako le lutka, ki me je morala zamenjati !
Kot je dejal g. Selan: KRTA JE TREBA ZJEBAT- in so/ste ga ! Važna je le lepa okolica, notranjost pa tako ne igra nobene vloge. "Tako dobrega župnika, kot je bil Prijatelj, nikoli več ne bo!" - pravijo tisti, ki so veliko naredili za župnijo! Tisti pa, ki smo delali tako rekoč noč in dan, pa smo dobili od Prijatelja in verjetno TUDI o teh le pohvalo: "Niste naredili veliko za župnijo, ali skoraj nič!" NAJ BO PO VAŠE ! Vsak bo za svoja dejanja enkrat sigurno dajal odgovor - zato paziMO na izrečene besede ! )
In še tale zanimivost: od leta 2012 naprej, nas noben organizator dekanijske revije ŠE NI povabil k sodelovanju,
pa čeprav smo, kjerkoli nastopimo in teh nastopov je kar veliko, VEDNO najavljeni kot Cerkveni mešani pevski zbor France Gačnik iz Stranj ! Očitno delujemo "kužno" in "gobavo" in se bomo morali nekje očistiti... Sem to vprašanje zastavil tudi g. dekanu, a žal odgovora nisem prejel... Očitno je vsem tako prav! Vabijo nas tudi med nastopajoče na veliki KAMFEST - pa se sprašujem: le zakaj ?! Ob 30-obletnici smo imeli 5 koncertov, pa nihče od akterjev Kamfesta, niti od organizatorjev ostalih kulturnih prireditev v občini Kamnik NI bil prisoten - niti širše množice kamniških občank in občanov ni bilo... Zakaj bi torej nastopali posebej zanje ?!?
VERJAMEM PA, DA MNOGIM MANJKA IDEJ, LE TEH PA JIM NISEM PRIPRAVLJEN DAJATI ZA "bohlonaj"!
pa čeprav smo, kjerkoli nastopimo in teh nastopov je kar veliko, VEDNO najavljeni kot Cerkveni mešani pevski zbor France Gačnik iz Stranj ! Očitno delujemo "kužno" in "gobavo" in se bomo morali nekje očistiti... Sem to vprašanje zastavil tudi g. dekanu, a žal odgovora nisem prejel... Očitno je vsem tako prav! Vabijo nas tudi med nastopajoče na veliki KAMFEST - pa se sprašujem: le zakaj ?! Ob 30-obletnici smo imeli 5 koncertov, pa nihče od akterjev Kamfesta, niti od organizatorjev ostalih kulturnih prireditev v občini Kamnik NI bil prisoten - niti širše množice kamniških občank in občanov ni bilo... Zakaj bi torej nastopali posebej zanje ?!?
VERJAMEM PA, DA MNOGIM MANJKA IDEJ, LE TEH PA JIM NISEM PRIPRAVLJEN DAJATI ZA "bohlonaj"!
"Gorje pastirjem, ki razganjajo moje ovce..."
(Jeremija 23,1-6)
! Pojdite proč izpred mene vsi, ki delate krivico !
(Lk 13,22-30)
! N O V I C E !
Nova maša je za nami! Novega povabila k sodelovanju NI bilo!
Na koru pa NI bilo ne domačih pevcev in ne domačega organista!
BLAMAŽA ZA ŽUPNIJO, KI JE IMELA 70 LET VEDNO POLN KOR DOBRIH PEVCEV IN INSTRUMENTALISTOV, PA TUDI DRUGIH DOBRIH SODELAVCEV!
A TO NIKOGAR NE MOTI!
KAJ SE JE ZGODILO?
|
|
|
*V DEŽELO SE JE marca 2020 NASELIL virus Covid-19*
Danes, 13.6.2020 smo ob 10. uri prepevali pri sv. birmi na viru, kamor nas je povabil tamkajšnji župnik Aleksander. Letos smo bili že trikrat gostje. In očitno so bili z nami zadovoljni, saj smo ob koncu maše doživeli ploskanje prisotnih. To pa se ne zgodi vsak dan in vsakomur. To šteje in nas potrjuje na pravi poti !
NAŠI NAČRTI ZA NAPREJ:
PONOVNO SMO VABLJENI V EINSIEDELN (Švica) NA OBLETNO SREČANJE SLOVENCEV V ŠVICI, 26. 9.2021.
? !
KONČNO sem izvedel: ZAKAJ sem odletel kot organist: župnik je razlagal faranom,
da zato, ker sem zahteval, da mi župnija plačuje socialno zavarovanje!
! ! !
Ojoj, zdaj se mu pa že lačni ptiči režijo in obenem vsem,
ki so tako zadovoljni s tem modernim GOSPODOM
! ! !
Vedite:
za zmago slabega je potrebno le,
da dobrI ne ukrepaJO!
*In to se je zgodilo v župniji Stranje*
! ! !
ZDAJ BO NOVA MOŽNOST ZA NOV PRISTOP IN SODELOVANJE
Location
|
|